Kompostniki in najpogostejši načini učinkovitega kompostiranja

Pri nas pa tudi ponekod drugje po svetu so kompostniki precej priljubljeni, saj prinašajo številne prednosti. Sicer pa poznamo kar nekaj različnih načinov oziroma vrst kompostiranja. Med najbolj razširjeno metodo so zagotovo kompostniki na prostem. Ponavadi se takšni kompostniki postavijo v polsenčno lego in so izdelani iz lesene ograde, lahko tudi iz žice, plastike, ne nazadnje tudi iz betona.

Na mestu kompostnika se zbirajo vrtni odpad in biološko razgradljivi odpadki. Zelo pogosto se za to uporabljajo tudi odprti zaboji, zaprta posoda v obliki kontejnerja ali pa rotacijski bobni. Za slednje praviloma velja, da so narejeni iz reciklirane kovine ali pa plastike.

Kje se najpogosteje postavljajo kompostniki in kakšno vrsto izbrati

Praviloma naj bi se kompostniki na prostem postavljali v polsenčni prostor, ki mora biti dobro zaščiten pred vetrom pa tudi pred direktnimi sončnimi žarki. Poleg takšnih struktur se pogosto zasadijo nekatere vrste dreves, na primer leska, bezeg.

Poskrbeti je prav tako treba, da kompostniki ležijo na odcednem mestu. Prevelika količina vode namreč povzroča gnitje. Strokovnjaki priporočajo, da se na teh mestih utrdijo tla s približno 10 centimetri glinaste zemlje.

Sicer pa so kompostniki lahko najrazličnejših oblik. Prav tako so lahko izdelani iz najrazličnejših vrst materialov. A pomembno je, da imajo prav vsi kompostniki dostop do kompostnega kupa z vsaj ene strani, dobro prezračevanje, dovolj učinkovito zaščito pred dežjem, snegom ter direktnim soncem.

Dobro je imeti vsaj dva različna kompostnika

Prav tako morajo vsi kompostniki vsebovati odprto dno, njihova velikost pa ne bi smela biti manjša od enega kubičnega metra. Velikost takšne strukture je zlasti pomembna za ohranjanje toplote v kupu, posledično pa tudi za precej hitrejši razkroj. Če je le mogoče, je dobro imeti vsaj 2 kompostnika. V prvem se med letom zbira odpadke. V drugem pa se v jesenskem času prične učinkovito kompostiranje.

Po slabi izkušnji s sintetičnimi vitamini so naravni vitamini le našli pot do mene

Včasih, ko še nisem bila najbolje izobražena glede tega, da so le naravni vitamini dobri za naše telo, sem naredila kar precej napak. Vedela sem le, da dopolnila potrebujem, nihče me pa ni izobrazil, da so na trgu tudi sintetični vitamini. Moja logika je bila preprosto taka, da so vsi vitamini, naravni vitamini in vsekakor nisem niti pomislila, da karkoli drugega lahko obstaja. 

Prvi vitamini, ki sem jih kupila, so bili multivitamini. Prepričana, da sem izbrala najboljše kar sem lahko sem jih še isti dan začela uživati in po nekaj tednih sem se počutila slabše kakor prej. Najprej sem mislila, da je to od hrane zato sem z multivitamini nadaljevala. Po nekem času, ko sem bolje razmislila, kdaj se je začelo in kaj sem spremenila, pa sem prišla do tega, da lahko, da mi multivitamini ne odgovarjajo. Ker se mi je zdelo čudno, da je to sploh mogoče, sem začela z raziskavo in prišla do nekoga, ki se je bolj podrobneje ukvarjal z vitamini ter mi razložil razliko, ki j imajo naravni vitamini in sintetičnimi vitamini. Ko sem mu povedala katere mutlivitamne imam, mi je povedal, da so ti vitamini zelo znani kot sintetični. Predlagal mi je tudi nekaj znamk, ki so priznani naravni vitamini in mi tudi povedal, katere ima on najrajši.

Ker nisem želela ponovno odkrivati sama tople vode, sem si kupila tiste od njegovega najboljšega priporočila. Izbrala sem multivitamine in neke minerale in se podala v drugi krog preizkušanja in upam, da so sedaj to res pravi naravni vitamini ter da me čaka po njih prijetno počutje.

Po dveh tednih jemanja vsekakor ni bilo nobenih slabih učinkov, kar je bilo tokrat bolj pomembno kot karkoli drugega. Po kakšnem mesecu sem pa res začela opažati, da sem imela več energije in lažje jutranje vstajanje, kar nedvomno lahko rečem, da, so ustvarili naravni vitamini, ki so bili tokrat pravilno izbrani.

Pogosto poleti naredim čiščenje odtoka, ker se mi to zdi bistvenega pomena

Doma so naši umivalniki vedno čisto, kajti na to sem pozorna jaz, ker ne prenesem umazanih umivalnikov. Takoj ko zavoham kaj čudnega, da iz odtoka smrdi, naredim čiščenje odtoka, tako da sem potem spet mirna. Ja, poleti se večina to dogaja, ker so temperature višje in iz odtoka lahko pridejo različni vonji.

Moje čiščenje odtoka poteka takole:

Najprej zlijem v odtoka vročo vodo, potem pa dodam še sodo bikarbono in kis. To vedno naredim zvečer, preden gremo vsi spat, tako se odtok čisti sam ponoči. Zjutraj pa samo spustim vročo vodo in tako je čiščenje odtoka narejeno. 

To počnem velikokrat, kajti neumno se mi zdi, da tega ne bi naredila in bi se odtok mašil. Čez leta se stvari nabirajo in hitro pride do zamašitve, tako raje poskrbim za čiščenje odtoka preventivno. Mož tega ne počne, ker pravi, da preveč kompliciram, jaz pa ga ne poslušam in to počnem redno. 

Sama takoj vem, kdaj prihaja iz odtoka neprijeten vonj in takoj odreagiram, dokler ni prepozno. Če jaz ne bi občasno naredila čiščenje odtoka v kuhinji, sem prepričana, da bi se odtok sigurno zamašil. Tako pa bi potem moral moj mož poklicati nekoga, da bi naredil čiščenje odtoka, ker drugače ne bi šlo.

Pri odtokih je zelo pomembno, da jih preventivno čistimo, že zato, ker tako odplaknemo umazanijo, ki se je nabrala na ceveh. Ta umazanija lahko povzroča neprijeten vonj in tako smo za to krivi sami. Še posebej je to pomembno, če je hiša že stara in ima stare odtoke. Nikar na to ne pozabite, ker vam bo žal.

Preventivno čiščenje odtoka je najlažja stvar, ki jo lahko hitro naredimo čisto sami, prinese pa nam čiste cevi, ki se ne zamašijo in ne oddajajo neprijetnega vonja. Poskrbite za vaše odtoke, posebej v kuhinji. 

Vsake toliko časa se mi prileže savna

Nisem človek, ki bi neprestano hodil v savne, mi pa savna predstavlja sprostitev in tako si jo včasih privoščim, ko je za mano naporen teden in potrebujem oddih. V savno grem vedno sam, nikoli še nisem pomisli, da bi koga poklical, da gre zraven. Sem pa presenečen, da malo ljudi hodi v savno same. 

Saj savna je sprostitev, niti ni za želeno pogovarjanje, tako da ne vem, zakaj večina ljudi hodi v savne v dvoje. Jaz si vzamem čas zase, niti ne vidim in ne opazujem ljudi okoli sebe. Resnično me ne zanimajo in lahko bi šel mimo mene sosed, ga jaz verjetno ne bi niti videl, ker sem tako v svojem svetu.

Pri meni je zelo enostavno, ker mi je savna sprostitev, si v savno vzamem:

  • Copate,
  • Knjigo,
  • Brisačo.

Ničesar drugega nimam zraven, tudi telefon ostane v omarici za preoblačenje. Prvič, ko sem šel v savno, sem si telefon vzel s seboj. Lahko rečem, da me je samo motil. Dvakrat sem moral sprejeti klic in neprestano sem se obremenjeval, da mi bo telefon zazvonil. Tako sem se takrat odločil, da je savna prostor, kamor telefon ne sodi.

To je prostor, kjer se lahko sprostiš in zadihaš. Če se znaš umiriti v savni, potem prideš domov drug človek, če pa ti savna ne pomeni veliko, le da greš in se spotiš, potem ne moreš zraven nositi knjige in ležati na ležalniku, ker si imel čisto drugi namen. 

Veliko je takšnih, ko jim savna predstavlja prostor, kjer se pridejo na hitro spotit in nato gredo.

Meni pa savna še zdaleč ni prostor, kjer bi se človek prišel samo spotit in bi bilo to to. Rad si vzamem več ur časa, če ga nimam, potem raje v savno niti ne grem.

Vsakemu posamezniku savna nekaj pomeni in tisti, ki obiskujejo savno, dajo nekaj na svoje telo. 

Pripravljanje vrta za nova semena in čakanje na njihovo klitje

Mama me je prosila, da naj grem v lokalno trgovino kjer prodajajo semena, saj bi jih rada posadila na vrt. Vprašala sem jo kakšna, saj mi ni dala več informacij. Rekla je, da naj vzamem nekaj kar imam tudi sama rada, saj si vrt delimo s celo družino. Odpravila sem se v trgovino in si najprej ogledala kaj imajo na voljo. Prodajalka me je vprašala, ali potrebujem pomoč. Povedala sem ji, da bi mama rada posadila vrt, in da iščem semena od:

  • Solate
  • Blitve
  • Redkvic

Prodajalka me je usmerila, kjer so bila semena in mi izročila ta, katera sem iskala. Zahvalila sem se ji in naredila še en krog po trgovini. Kupila sem še zalivalnik in še nekaj pripomočkov za vrt. Ko sem prispela domov, sem kupljeno izročila mami in povedala katera semena sem kupila. Zadovoljna je bila z mojo izbiro, saj je tudi njej ta zelenjava všeč. Ko se je vreme stoplilo, sva prekopale vrt in ga pripravile, da bova lahko sadile. 

Najprej sva naredili gredice in se odločile kam bova kaj posadile. Na največji del bova dale solato, saj jo največ pojemo. Nato pa še blitvo in na koncu redkvice. Mamo sem prosila, da mi poda semena, da vrečko odprem in vzamem ven. Najprej sem vzela vsa semena od solate, nato pa še ostala. Enakomerno sem jih potrosila po zemlji in pazila sem, da ne padejo iz gredice. Po zemlji sva potrosile še malo gnojila, okoli gredice dodale zastirko za zadržanje vode in na koncu vse skupaj počasi zalile. 

Pripomočki, ki sem jih kupila v trgovini so nama prišli še kako prav in sem bila zelo vesela, da sva jih imeli. Stare grabljice so bile že za v smeti, zalivalnik pa je imel že luknjo. Ko sva končale z delom, sva ponosno pogledali vrt in komaj čakali, da bodo semena vzklila in obrodila.

Domača sončna elektrarna je naložba, ki se izplača

Sončna elektrarna je zagotovo izjemno dobra naložba. Vaši stroški za plačilo porabljene električne energije bodo zagotovo takoj precej nižji. Ključna prednost takšne domače elektrarne pa je tudi ta, da je njena življenjska doba praviloma zelo dolga – tudi do 30 let.

Poleg omenjenega pa se sončna elektrarna ponaša še z drugimi izjemno pomembnimi prednostmi. Ena med njimi je na primer energetska neodvisnost. Z lastno sončno elektrarno namreč takoj postanete energetsko povsem samooskrbni, posledično pa ste lahko za vedno neodvisni od nihanj cen, ki se pojavljajo na trgu.

Elektrarna, ki je dostopna prav za vsakogar med vami

Odlična novica je zagotovo tudi to, da je sončna elektrarna dostopna za prav vsakogar med vami. Gradnjo svoje elektrarne namreč lahko financirate na različne možne načine, in sicer v skladu s svojimi finančnimi zmožnostmi.

Montaža sončne elektrarne je varna in preprosta. Gradbena dela so minimalne narave. Montaža praviloma traja le en dan. Z izborom komponent uveljavljenih proizvajalcev si lahko zagotovite vrhunsko kakovost naprave. Na dolgi rok vam sončna elektrarna omogoča izjemno brezskrbnost. V prav vsakem trenutku doma lahko nadzorujete proizvedeno energijo. Nadzor delovanja naprave je lahko tudi daljinski.

Ključne lastnosti in velikost sončne elektrarne

Z razvojem fotovoltaične tehnologije je sončna elektrarna postala še bolj kakovostna in bolj zanesljiva. Njena pričakovana doba je okoli 30 let. S takšno napravo torej sebi pa tudi svojim potomcem zagotovite trajnostni vir svoje električne energije.

Ker pa je samooskrbna elektrarna narejena za proizvajanje električne energije za pokrivanje lastne porabe, je velikost prav vsake tovrstne naprave povsem prilagojena energetskim potrebam posameznega investitorja. Za najustreznejšo velikost strokovnjaki predlagajo ogled vašega objekta z osebnim svetovanjem.

Sončno elektrarno je smiselno montirati tudi le za trenutne potrebe gospodinjstva po energiji

Pogosto vprašanje je, ali je smiselno sončno elektrarno namestiti tudi glede na to, da še nimate vozila na elektriko. Vsekakor je tudi v tem primeru smiselna sončna elektrarna.

Kje bomo najpogosteje uporabljali žar

Žar je lahko izjemno koristna naprava, zato je dobrodošla prav v vsakem gospodinjstvu. Sama izbira tovrstne naprave pa vendarle ni tako preprosta, kot se morda zdi na prvi pogled. Pri izbiri je treba paziti na kar nekaj dejavnikov oziroma si postaviti ustrezna vprašanja. Eno od pomembnejših je, kje bomo žar najpogosteje uporabljali.

Potrebujemo torej žar za peko doma ali potovalni žar, ki ga bomo lahko vzeli s seboj na morje oziroma na dopust? Ali bomo napravo za peko premikali ali potrebujemo takšno, ki bo ves čas na fiksnem mestu?

Naprava za jedi na žar za vsakodnevno rabo

Če bomo žar izključno uporabljali samo doma in ga nameravamo tudi premikati, je naprava na kolesih odlična izbira. Sicer pa pri izbiri takšne naprave v specializiranih prodajalnah lahko hitro opazimo, da ima večina kvalitetno zasnovanih žarov kolesa za premikanje.

Če pa žar nameravamo pogosteje voziti naokoli oziroma uporabljati izven domačega okolja, zagotovo potrebujemo veliko kompaktnejšo napravo. Odlično se obnese na primer plinski žar z enim gorilnikom. Prav tako dobra izbira je tudi manjša različica žara oziroma prenosna naprava na oglje.

Peka na žaru v obliki kuhinje na prostem

Investicija v vgradne žare oziroma večje takšne naprave na plin je zelo smiselna tedaj, kadar jim bomo namenili fiksno mesto ter ob njih nameravamo preživeti kar nekaj časa. V resnici takšne naprave lahko predstavljajo osnovo kuhinje na prostem ter postanejo središčni del našega kuhinjskega prostora na prostem.

Ne glede na to, ali bomo napravo potrebovali prav vsak dan ali samo na potovanjih ali pa bo del naše kuhinje na prostem, je eno od ključnih vprašanj zagotovo tudi to, ali se bolje obnese žar na plin ali takšen na oglje. Obe vrsti naprave imata številne prednosti, vsekakor pa tudi pomanjkljivosti.

Prednosti in slabosti žara na plin

Plinski žari so za uporabo izjemno preprosti. Prav tako jih je zelo preprosto očistiti, saj ni ostankov pepela. So odlična izbira za vse, ki nameravate pogosto peči. Takšno napravo lahko postavite na teraso ali balkon. Ob primernem vzdrževanju vam bo takšna naprava koristno služila tudi do 25 let.

A žarom na plin zmanjka pri okusu. To je ključna slabost, zato se veliki pristaši jedi z žara najpogosteje zanje praviloma ne odločajo. Kaj pa cena v primerjavi z napravami na oglje. Seveda je dražji plinski žar.

Javni razpisi so prava uganka

Za danes sem si zadala prav posebno nalogo. Želim izvedeti, kje so javni razpisi in kako je s prijavo na takšen razpis. Glede na to, da se ukvarjam z umetnostjo, natančneje sodobnim plesom, mi je na uho prišlo, da se lahko prijavim na javni razpis, ki bo moji dejavnosti omogočal sofinanciranje. Vsi javni razpisi naj bi bili zbrani na enem mestu ter razporejeni glede na njihovo aktualnost. Že samo, da pomislim na to, kje so zbrani vsi javni razpisi, me rahlo zvije v želodcu, saj sem prepričana, da iskanje ne bo tako preprosto.

Na spletni strani, kjer so ponavadi zbrani vsi javni razpisi je ogromno podstrani in dodatnih zavihkov, ki obiskovalca prej zmedejo, kot pomagajo.  Priznam, da sem se tej nalogi izogibala kar nekaj časa, zato se zavedam, da je danes skrajni čas, da se posvetim iskanju, saj si ne želim zamuditi roka za prijavo na razpis. Dobro uro sem imela občutek, da se vrtim kot mačka okoli vrele kaše, saj ko že misliš, da si našel pravo informacijo, se ti ob kliku nanjo odpre neko novo, dodatno okence, ki pa te preusmeri daleč od iskanega. Joj, še pisati o tem, kako izgleda iskanje je težko, kaj šele najti.

Ko sem se končno dokopala do zavihka umetnost in kultura, sem na koncu strani čisto po naključju našla zavihek poimenovan: javni razpisi v teku. Brez pričakovanj sem odprla zavihek in v trenutku se je vse postavilo na svoje mesto. Za trenutek sem imela občutek, da sem zadela na loteriji. Našla sem točno tiste informacije, ki sem jih potrebovala, da se prijavim na razpis. Bingo!

Veselje, ki me je preplavilo ob odkritju informacije, je sicer trajalo zgolj kratek čas, pa vseeno sem ponosna nase, da mi je uspelo rešiti to uganko. Hitro sem izpolnila vso potrebno papirologijo in vse skupaj poslala kar preko sistema za javno naročanje. Platforma, kjer so objavljeni javni razpisi, je v primerjavi z elektronskim sistemom zelo nepregledna in potrebna izboljšave. Samo v vednost!…

Padel mi je telefon in reši ga lahko samo Huawei servis

Šla sem s fantom na dvourni pohod. Pot je bila kar naporna in komaj sem čakala, da prideva na vrh. Jaz sem še imela kondicijo, moj fant pa čisto nič. Tako sem ga veliko čakala in to mi ni bilo prijetno, ker sem bila prepotena in lahko bi se prehladila. Ker sem ga čakala, pa sem hotela slikati dolino, potem pa se je zgodilo to, da mi je telefon padel po skalah in seveda sem vedela, da bom potrebovala Huawei servis, ker ko sem videla, kako telefon pada, mi je bilo vse jasno. Želela sem si samo, da se ustavi v enem kosu.

Ko je padal, sem ga videla in tako se je ustavil pod skalo, šla sem ponj in seveda ni več delal. Takrat sem razmišljala samo o tem, da mi bo Huawei servis lahko pomagal. Strah me je bilo, da bo izgubila vse slike, vse podatke, telefonske številke. Ta pohod sem prehodila naprej bolj v tišini, ker me je skrbelo za telefon in res nisem mogla biti dobre volje. Fant me je tolažil, da bo vse v redu, sama pa nisem bila tako prepričana, ker sem videla, kako je telefon padal po skalah. Bolj sem bila prepričana, da si bom morala kupiti nov telefon, ker mi Huawei servis tukaj ne bo mogel pomagati.

Takoj v ponedeljek sem ga nesla na Huawei servis, da bi čim prej zvedela, kaj bo z mojim telefonov. No, pa mi niso mogli prav nič povedati, ker so ga morali prvo pogledati. Tako sem se dogovorila z njimi, da me pokličejo, preden kaj naredijo, da vidim, ali ga bom popravljala ali ne. Na koncu so me klicali in povedali, koliko je strošek, tako da sem se odločila, da mi Huawei servis telefon popravi in prav sem naredila, ker mi telefon dela še danes.…

Vedno slabše počutje, rešitev je bila meditacija

Zadnje čase sem se spraševala, zakaj se tako slabo počutim, kaj se z menoj dogaja? Nisem bila navajena, da sem bila vsak dan utrujena, rešila me je meditacija, a preden sem jaz prišla do nje, je trajalo nekaj časa. Da bi saj vedela, kaj se z menoj dogaja, nisem imela vročine, ni me bolela glava, ali karkoli drugega, samo telo je bilo težko in čutila sem tesnobni občutek v prsih. Ustrašila sem se, da postajam depresivna, pa nisem vedela, zakaj bi, ker moje življenje je bilo lepo, bila sem zadovoljna, le neprestano zaskrbljena. Mogoče je bila to moja težava, ki ji sem se morala posvetiti.

Odločila sem se kar sama, da je zame rešitev meditacija in tako sem si šla pogledat preko spleta, kaj vse obstaja, bila sem čisti začetnik. Vedela pa sem, da potrebujem nekaj kratkega in enostavnega, kajti če bo meditacija predolga jaz tega ne bom zdržala in bom obupala. Za začetek je moja meditacija trajala le 10 min. Ja, točno tako, pa še to je bilo zame dolgo. Začela sem meditirati zvečer, zaprla sem se v sobo in meditirala, a so me vsi glasovi in vse ropotanje motilo. Tako ni bilo druge, kot da sem začela vstajati pred vsemi drugimi in tako sem lahko v miru meditirala. To pa je šlo.

Ko je moja meditacija en mesec trajala 10 min, pa sem jo začela podaljševati na 20 min. Še danes traja 20 minut in jaz sem drug človek. V prsnem košu ne čutim več bolečine, lažje diham in počutim se veliko bolj umirjena, kot prej. Jaz pravim, da vsak človek, ali pogleda vase, točno ve, kaj potrebuje, mene je rešila meditacija, nekdo drug potrebuje šport, spet drugi, knjigo, ali pohode. Le vprašajte se, kaj vi potrebujete, da boste v sebi srečni in bo vaše telo dobro.