Iskreno si nisem nikoli mislil, da bom kdaj sedel pred oknom na zpiz-u. Te stvari sem namreč jemal kot nekaj “za kasneje”. Zaradi tega si nisem mislil, da se bom s tem srečal pri tridesetih letih. A prišel je trenutek, ko mi je nekdo rekel, če bi želel urediti svojo pokojninsko dobo. Iskreno o tem nisem nikoli razmišljal, vendar se je pri meni kar naenkrat pojavilo ogromno vprašanj. Zaradi tega sem si rekel, da se bom v to temo vseeno malo poglobil, kajti tako ali tako me bo to čakalo čez nekaj let.
Priznam pa, da sem pričakoval goro obrazcev in papirjev, ki jih bo treba izpolnjevati, ter ogromne čakalne vrste. A bil sem pozitivno presenečen. Prišel sem na zpiz, kjer me je za okencem pričakala prijazna in potrpežljiva gospa, ki mi je bila pripravljena vse razložiti. Razložil sem ji, da sem precej izgubljen, ter ne vem kaj točno dela. Zaradi tega si je vzela čas, ter mi vse skupaj razložila počasi, korak za korakom. Še celo priporočila mi je, naj si vzamem čas, ter premislim, ali se mi doplačilo za pokojninsko dobo res splača. Opozorila me je na različne reči, na katere moram paziti, ter jih imeti pri temu v mislih.
Do tedaj sem razmišljal le o tem, kolikšna bo moja trenutna plača. Po tem pa sem se začel dejansko spraševati, kako bo čez 30 let. Začelo me je dejansko zanimati, kakšna bo moja pokojnina in sem začel delati tudi proti temu. Tako mi je zpiz res pomagal spoznati, da je bolje, da začnem razmišljati sedaj, ter ne čakam na tisti dan, ko se bom upokojil. Dobro je namreč biti pripravljen na takšne dogodke, ter imeti reči do takrat že urejene ter za njih poskrbljeno. Zato me je zpiz res navdušil, sploh pa zaradi tega, ker mi je dal nekaj za razmišljati. …