služba

V večjih podjetjih je poslovna tajnica obvezna

Ko sem prispela v podjetje, kjer sem bila odgovorjena za sestanek je najprej sprejela poslovna tajnica, ki me je pospremila v sejno ter me vljudno vprašala, ali mi lahko s čim postreže. Ker sem kavo že spila, sem prosila le za kozarec vode.

V večjih podjetjih je poslovna tajnica obvezna

Zadnje čase ugotavljam, da je poslovna tajnica, v podjetju precej druga na kakor včasih. Nekaj časa res nisem veliko hodila po sestankih in sedaj opazim razliko. Tudi včasih so bile te gospe na zelo urejene in videti je bilo, da imajo veliko znanja, ampak sedaj je videti, da je vse še mnogo bolj na višjem nivoju. Lahko je sicer tudi to, da zadnje čase obiskujem podjetja, ki so zelo velika in so seveda zelo uspešna, tako da ne vem, kako je v manjših podjetjih, sem pa seveda prepričana, da se je tudi tam veliko spremenilo. Bila sem nekaj minut prezgodnja, zato sem lahko odgovorila še na nekaj elektronskih sporočil. Vmes, ko sem to delala, se je poslovna tajnica, vrnila s plastenko vode in kozarcem. Poleg sem prejela še sadje in neke biskvite, kar je bilo videti zelo zdrav. Vljudno sem se zahvalila in nato je poslovna tajnica, odšla iz sejne sobe. Čez nekaj minut je prispela prijetna gospa, s katero sva bili odgovorjeni na sestanku in sestanek se je začel.

Minilo je dobre pol ure in v tem času sva se dogovorili vse, kar sva imeli v načrtu. Nato sva sestanek lahko zaključili in jaz sem se lahko poslovila. Ker je bila postrežba zelo dobro, sem pojedla vse sadje in biskvit. Zajtrka res nisem imela čas zjutraj pripraviti, kaj šele, da bi ga pojedla tako, da me je sadje in biskvit rešilo pred jutranjo lakoto. Ko sem odhajala, se je tudi poslovna tajnica, poslovila od mene in tako sem odšla iz poslovne stavbe ter se odpeljala na naslednji sestanek.…

Morda bi pa lahko moda bila sedaj moj poklic

Nisem si mislila, da bo moda tako hitro dobila interes drugih ljudi. Zadnjič sem bila v drogeriji in mi je ena gospa čisto mimogrede vprašala, kje kupujem oblačila. Ko sem ji povedala, da sem vse naredila sama, me je takoj vprašala, ali šivam tudi za druge. Žal sem morala reči, da ne, ker res nimam primernega prostora za to, da bi stranke hodila k meni. Preskuse oblačil pa moram imeti, ker drugače ne morem nič narediti prav. Brez tega nima smisla, da se ukvarjam s tem, da bi bila moja moda oblečena še na kom drugemu. 

Ne glede na to, da sem jo zavrnila, je vseeno poskusila, ali bi morda razmislila o tem, da se s tem ukvarjam, saj ji je bila moda, ki je bila na meni zelo všeč. Odvrnila sem ji, da morda pa res, kdaj pride do tega, da bom to naredila, ampak ta trenutek si tega ne morem ravno privoščiti. Vsekakor mi je dala misliti, po tem, ko sem bila že daleč proč. Ampak kakorkoli sem obrnila, nisem našla primerne rešitve, ki bi se je lahko lotila, da bi lahko vse uredila, kar potrebujem, za studio, ki bi si ga želela. Prav škoda mi je bilo te misli v resnici. Nisem niti vedela, da imam še vedno tako močno željo po tem, in to po tolikšnih letih. 

Morda bi pa lahko moda bila sedaj moj poklic

Po eni strani sem si prav želela, da bi bolje razmislila o tem, kako bi res to speljala. Pravijo, da tam, kjer je volja, tam je pot. Ampak imam predsodke pred tem, ker sem že imela zelo veliko voljo, pa vseeno nisem našla poti. In tega ne b rada še enkrat doživela. Me vseeno moda zelo veseli in takšni neuspehi res niso več zame. Nisem obupala pri prvem neuspehu, ker jih je vseeno bilo več. Nisem pa zaprla vrat pred tem, da bi bila moda moj poklic.…