Že od malih nog sem si res močno želela živeti na Obali. Ne vem zakaj, ampak vedno sem si predstavljala biti nekje ob morju in tam uživati do konca svojega življenja. Seveda, ko sem bila majhna, mi to ni bilo omogočeno, saj so moji starši imeli druge plane. Sem si pa nekako zadala v svoji mladi glavi, da bom, to si enkrat uresničila.
O tem sem seveda razmišljala, ko sem bila v osnovni šoli. Ko sem zaključevala faks pa sem se seveda te zamisli spomnila. Najprej sem bila zelo presenečena, da sem še vedno imela iste želje, a hkrati sem bila navdušena, saj sedaj si lahko nekako zgradim prihodnost. Točno sem vedela, kje bi rada delala in kje bi rada živela. Ko sem končno dobila zaposlitev, sem začela iskati tudi stanovanje na Obali. Hvala bogu sem dobila zaposlitev tudi na Obali, kar pomeni, da se moram tako ali drugače preseliti dol. Čisto na začetku nisem točno vedela, kaj bi rada imela in tudi koliko sem pripravljena plačati. Najprej sem seveda brez kakršnihkoli pričakovanj iskala stanovanje na Obali, zato, da sem si lahko nekako naredila plan za to kar sem res sposobna imeti.
Ko sem nekako dobila idejo preko iskanja, sem takoj našla tudi pravo stanovanje na Obali. S svojo odločitvijo sem bila zelo zadovoljna in komaj sem čakala, da se tja preselim. Kar sem se končno preselila in sem imela neko svoje stanovanje ter živela na svojem, sem bila zelo ponosna nase. Nisem si morala misliti, da bi sploh kdaj si uresničila sanje iz otroštva. Seveda sem bila prepričana, da me bodo te sanje nekako minile čez leta, a sem res bila trmasta in ostala pri istih sanjah. Na to sem zelo ponosna, saj sem že od malih nog vedela točno, kaj bi rada in tam sem tudi pristala.
Tudi moji starši so navdušeni nad tem mojim korakom, ki sem ga naredila in so seveda zelo ponosni name. Sedaj lahko živim svoje življenje ter sem lepo samostojna, točno tam, kjer sem si želela biti. In to je nekje zraven morja.…