Življenje je tako prineslo, da je moja vnukinja bila več pri meni, kot pa pri starših. Tako je od malega rasla z menoj in imel sem jo najrajši na svetu. Ko je odrasla in naredila izpit za avto, sem ji kupil novi Hyundai avto.
Najbolj sem bil srečen, da ko je odrasla, da je še vedno rada prihajala k meni in s tem imela kar nekaj težav, ker ni imela avtomobila. Tako sem začel premišljevati, da bi ji avto omogočil več časa in tako bi brez težav lahko prišla še večkrat k meni. Ko sem malo pogledal avtomobile, mi je v oči padel novi Hyundai, kajti to je bil majhen avto, ki bi bil ravno primeren zanjo.
Ko me je prišla enkrat ponovno obiskat, sem ji rekel, da greva gledat avtomobile in jo peljal pokazat novi Hyundai. Videl sem, da je zmedena, ker ni vedela, kaj točno sedaj to pomeni in kaj hočem povedati. Ni želela, da bi ji jaz kupil avto, ker je vedela, da nimam toliko denarja. Tako se mi je zahvalila, da sem jo pripeljal pogledat novi Hyundai avto in tako prosila, da ji tega avta ne kupim, ker je predrag.
Saj veste, da starejši ne hodimo radi velikokrat od doma, tako sem stopil do prodajalca in povedal, da bi rad kupil ta avto. Čeprav je vnukinja za mano govorila, da ga ne potrebuje, sem ji ga kupil. Njene solze sreče so bile dovolj zgovorne, nisem potreboval besed, dovolj so mi povedala njena dejanja, ko je prihajala na obisk. Sam se zavedam, kako je mladim danes težko in zato sem pomagal njej, da sem ji kupil Hyundai avto, da se bo lahko varno vozila okoli.
Še danes se tega spominja in vedno, ko vidim Hyundai avto na parkirišču, sem najbolj srečen dedek na svetu. …